Eseji o znanju, inteligenci in sistemih, ki jih ljudje lahko berejo. Najprej tisti, na katerih stoji Almadar.

Koliko inteligence je v resnici potrebne za gradnjo programske opreme? Lestev inteligence za programsko opremo in alternativa ekonomiji kodirnih agentov.

Nezemljan sreča jabolko in o našem svetu ne ve ničesar. Dvanajst korakov, od opažene spremembe do izbire naslednjega cilja, s katerimi sistem gradi znanje in preverja lastno metodo.
Vse, kar sklepamo, sodi v dva načina: splošnega in posebnega. Ves čas prehajamo med njima, večina naših pristranskosti pa izvira iz prehitrega posploševanja ali iz tega, da obtičimo pri posebnem.
Naša življenja so kratka in izkušnje omejene, pa vendar iz enega samega spomina ali zgodbe izpeljemo splošna pravila. Zato je z nami lahko manipulirati, protistrup pa je znanstveno raziskovanje.

Predstavljajte si svet, v katerem je vedenje vsake aplikacije ali sistema izrecno določeno in na voljo njenim uporabnikom.

Kdo je lastnik pravil v programski opremi, od katere je odvisna vaša organizacija? Skoraj vedno nihče iz vaše organizacije.

Nekje v vašem mestu programska oprema odloča, kdo je upravičen do stanovanjske pomoči, katero šolo bo obiskoval otrok in ali bo družina dobila pomoč v hrani. Nihče je ni izvolil in nihče od zunaj ne more prebrati njenih pravil.

Avtomobilom merimo izpuste, aparatom pa učinkovitost. Agenti umetne inteligence nimajo ničesar od tega: nihče ne vpraša, koliko žetonov je sistem porabil za odgovor da ali ne.

Vsi razpravljajo, ali nam bo umetna inteligenca vzela službe. Boljše vprašanje je, kaj se zgodi s človekovo samostojnostjo, ko so sistemi, ki vodijo naša življenja, v lasti peščice podjetij.

Ne potrebujete popolnega načrta vnaprej. Potrebujete smer in pripravljenost, da izboljšujete, dokler se stvari ne ustalijo.
Umetna inteligenca ne popravi neurejenega razmišljanja. Pospeši ga. Ozko grlo je vedeti, kaj graditi, in to znati jasno povedati.
Večina ljudi prosi umetno inteligenco, naj nekaj razloži. Manj jih prosi, naj to razloži prav njim.

Če za zapleten vmesnik uporabljate useState, verjetno delate narobe. Obstaja petdeset let stara rešitev, ki jo spregledujete.

Kaj če JSON ne bi bil le oblika zapisa podatkov, ampak programski jezik? Turingovo poln jezik, ki je stroga podmnožica JSON-a.